Razlagamo: koliko nafte ima Venezuela, kdo jo kupuje, kako so udarile sankcije
Venezuelsko gospodarstvo je močno odvisno od nafte, saj ta sektor pomeni okoli 20 odstotkov celotnega BDP. Južnoameriška država ima tudi največje zaloge surove nafte na svetu, kar je po navedbah venezuelskega predsednika Nicholasa Madura prav tisto, do česar se želijo dokopati Američani.
Današnji napad ZDA na Venezuelo sledi mesecem ameriškega vojaškega in ekonomskega pritiska na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je svoj drugi predsedniški mandat začel nekaj dni potem, ko je Maduro nastopil nov mandat, je že takoj po vrnitvi v Belo hišo dejal, da Madura ne smatra za demokratično izvoljenega vladarja.
Od takrat so se napetosti med državama stopnjevale. Trump je Venezuelo med drugim obtožil, da ZDA preplavlja z drogami, njegova administracija pa že mesece bombardira ladje iz Južne Amerike, za katere trdi, da prevažajo droge. Trump Madura krivi tudi za prihod več sto tisoč venezuelskih migrantov v ZDA.
Maduro je medtem vztrajal, da je vse večji pritisk ZDA posledica dveh stvari: Washington si želi spremembe režima in si prisvojiti ogromne naftne rezerve te južnoameriške države. Ameriško zunanje ministrstvo to trditev zavrača.
Venezuelsko gospodarstvo je močno odvisno od nafte, saj ta sektor pomeni okoli 20 odstotkov celotnega BDP, kar je več, kot prispeva katerakoli druga industrija. Medtem naftni sektor v državni proračun prispeva več kot polovico, navaja The Conversation.
Kolikšne zaloge nafte ima Venezuela
Po najnovejšem letnem statističnem poročilu Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) ima Venezuela skoraj petino svetovnih dokazanih zalog surove nafte, kar je po ocenah 303 milijarde sodov. Večina drugih večjih nahajališč je na Bližnjem vzhodu, na čelu s Savdsko Arabijo z 267 milijardami sodov, Iranom z 209 milijardami in Irakom s 145 milijardami.
Podatki ne vključujejo zalog kanadskega tako imenovanega naftnega peska (oil sands, angl.); po podatkih kanadske vlade te zaloge znašajo 171 milijard sodov, kar bi Kanado uvrstilo na četrto mesto na svetu v letu 2024.
Z naftno panogo je povezana tudi panoga zemeljskega plina. Ameriška uprava za energetske informacije (EIA) ocenjuje, da ima Venezuela rezerve 5.500 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar pomeni 73 odstotkov rezerv v Južni Ameriki.
V zadnjem desetletju si venezuelska vlada zaradi padca prihodkov od nafte prizadeva za večji zagon rudarstva, zaradi česar je vzpostavila rudarski lok Orinoco kot strateško razvojno območje za povečanje izkoriščanja območja z velikimi nahajališči zlata, koltana, železa in boksita.
Koliko nafte izvozi Venezuela in kam
Kljub sankcijam, ki so jih ZDA uvedle leta 2019, se je izvoz surove nafte po podatkih Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) leta 2025 povečal na povprečno več kot 900.000 sodov na dan, navaja CNN.
Do leta 2023 so bile ZDA glavna destinacija za venezuelski izvoz, ki je letno prinesel 3,81 milijarde dolarjev (predvsem od prodaje nafte), kažejo podatki portala Observatorij ekonomske kompleksnosti. Naslednja največja kupca Venezuele sta bila Kitajska (739 milijonov dolarjev) in Španija (670 milijonov dolarjev).
Vendar pa se je situacija spremenila sredi leta 2024, ko je Washington še zaostril trgovinske sankcije proti Caracasu, z izjemo nekaterih naftnih licenc. Od takrat se Venezuela bolj zanaša na druge partnerice, kot so Kitajska, Rusija, Indija in Turčija.
Kitajska generalna carinska uprava je poročala, da se je uvoz iz Venezuele leta 2024 medletno povečal za 119 odstotkov, v prvi polovici leta 2025 pa je sledil zmeren upad. Ruski predsednik Vladimir Putin je maja lani izjavil, da se je trgovina z Venezuelo leta 2024 povečala za 64 odstotkov.
Natančnih podatkov o tem, kam Venezuela prodaja svojo nafto, sicer ni, saj jih venezuelska vlada že sedem let ni objavila, vendar večina analitikov meni, da nafta pomeni več kot 80 odstotkov vsega izvoza države – nekateri celo ocenjujejo, da ta delež presega 90 odstotkov, je poročal The Conversation.
Večina te nafte se proda na črnem trgu, večji del konča pri neodvisnih rafinerijah na Kitajskem. Državna podjetja na Kitajskem te nafte navadno ne kupujejo, ker ne želijo kršiti sankcij. Vendar Peking običajno zamiži pred tankerji, ki plujejo k nedržavnim rafinerijam, še zlasti, če ti tankerji zakrijejo, da prihajajo iz Venezuele.
Približno 80 odstotkov venezuelske nafte gre na ta način v Kitajsko, približno 17 odstotkov pa v ZDA na podlagi licence, ki jo ima naftni velikan Chevron. Okoli tri odstotke nafte pa Venezuela proda na Kubo.
Kakšen je vpliv ameriških sankcij
Čeprav ima Venezuela največje zaloge nafte na svetu, k svetovni proizvodnji nafte prispeva le majhen delež, približno odstotek. Proizvodnja nafte se je med letoma 2013 in 2020 zmanjšala za več kot 75 odstotkov, vendar postopoma okreva, piše CNN.
Kot je razvidno iz podatkov, ki jih je Venezuela poročala OPEC-u, je venezuelska proizvodnja nafte začela upadati že pred začetkom ameriških sankcij leta 2019. Leta 1998, preden je na oblast prišel Hugo Chávez, je proizvodnja nafte dosegla vrhunec pri približno 3,4 milijona sodov na dan. Do Chávezove smrti in Madurovega nasledstva leta 2013 je padla na 2,7 milijona sodov na dan, poroča The Conversation.
Ko so bile leta 2019 uvedene ameriške sankcije proti državnemu naftnemu podjetju Petróleos de Venezuela (PDVSA), ki so Venezueli zaprle ameriški trg in ji odvzele pol milijona sodov na dan, se je proizvodnja zmanjšala na milijon sodov na dan.
Nato so leta 2020 začele veljati še sekundarne sankcije, ki veljajo za države, ki poslujejo z Venezuelo. Evropa in Indija sta tako nehali kupovati venezuelsko nafto, kar je pomenilo, da sta Venezueli preostali še Kitajska in Kuba. Polega tega se je začela tudi pandemija koronavirusa, ki je povzročila močno ohlajanje naftnega trga po vsem svetu. Venezuelska proizvodnja nafte je strmoglavila na okoli 570 sodov na dan.
Do danes si je opomogla na približno enako raven kot leta 2019, torej milijon sodov na dan. K temu so pripomogle ZDA, ki so družbi Chevron – ki je po Petróleos de Venezuela druga največja naftna družba, ki deluje v državi – dovolile nadaljevanje proizvodnje, navaja The Conversation.
Kako Venezueli uspe zaobiti sankcije
Venezuela se pri izogibanju ameriškim sankcijam zanaša na tajno floto oziroma senčno floto. Gre za plovila, ki skrivajo svojo identiteto z uporabo lažnih zastav in lažnih imen.
Podjetja pogosto prevzamejo tanker, ki bo umaknjen iz uporabe, spremenijo njegovo identiteto, ga prebarvajo in poskrbijo, da so transponderji (to so naprave, ki oddajajo radijske signale za prikaz položaja, smeri in hitrosti plovila) prilagojeni tako, da je videti, kot da je ladja na povsem drugem mestu.
Ti tankerji prispejo v Venezuelo, naložijo nafto in odplujejo. Tovor včasih preložijo tudi na drugo ladjo. Ladje, namenjene na Kitajsko, običajno opravijo še postanek v Maleziji, kjer prevzamejo malezijsko identiteto in nato odplujejo na končno destinacijo, še piše The Conversation.
